Kaj je debata?

Izobraževalna debata je uravnoteženo strukturiran komunikacijski dogodek o pomembni temi, v kateri se soočita dve (lahko tudi več) nasprotujočih si strani in poskušata prepričati publiko/sodnike. Razumeti jo moramo kot proces, ne kot enkraten, zaključen dogodek. Debato kot tekmovalno disciplino v taki ali drugačni obliki pozna skoraj polovica držav na svetu.

Lahko je organizirana v okviru različnih mladinskih organizacij, lahko kot izvenšolska dejavnost, celo kot del izbirnega rednega šolskega programa ali kot del krožkov oz. izbirnih vsebin. Vedno bolj se debata kot aktivna metoda pri poučevanju različnih predmetov pojavlja v različnih šolskih sistemih.

 


Kako poteka?

Vsaka stran v debati, najpogosteje sta dve, ena, ki trditev zagovarja in druga, ki jo zavrača, imata enako možnost, da predstavita stališča. To pomeni, da ne glede na to, o katerem debatnem formatu govorimo, ima vsaka stran na razpolago prav toliko časa kot druga stran. Debatni format tudi določa, koliko govorcev, govornic je na vsaki strani, vrstni red, kako si govorci sledijo in naloge govorcev, kaj mora kdo narediti..

 

Debata je komunikacijski dogodek, lahko pisan ali govorjen (večinoma) in služi kot predstava in kot metoda za prenos idej in argumentov.

Vsaka debata ima naprej določeno debatno trditev, o kateri se debatira, kar omogoča, da je razprava bolj osredotočena na določen problem, kot je to običajno pri neformalnem pogovoru. Običajno so debatne trditve zanimive in pomembne za debatirajoče in publiko. Trditev mora biti ubesedena tako, da omogoča argumente tako za kot proti, biti mora jasna in preprosta. Odvisno od trditve se lahko debatira o vrednotah, dejstvih ali najpogosteje o različnih politikah oz. strategijah. Debatna trditev mora biti vedno uravnotežena tako, da omogoča tako argumente za kot proti. Ena stran tako predstavi argumente, ki trditev zagovarjajo, druga strani predstavlja argumente, ki trditev zavračajo ali/in zavračajo argumente zagovorniške strani. Skratka vsaka skupina predstavlja različne poglede, drugačne argumente, izhaja iz različnih predpostavk.

Seveda obe ekipi tudi zavračata argumente nasprotne strani, vzpostavi se tim. točka spora, kar je jedro, bistvo debate. Tako debaterji zelo natančno analizirajo argumente nasprotne strani, iščejo napake v sklepanju, predstavljajo drugačne podpore, podatke…., skratka, uporabljajo vse možne tehnike argumentacije in logike. Vsaka ekipa more ne samo zavrniti argumente nasprotne strani, marveč tudi popraviti škodo, ki jo je nasprotna ekipa storila z zavračanjem njihovih argumentov To se stori na ta način, da se zavrne zavračanje nasprotne ekipe, se razširi svoje argumente, predstavi nove dokaze v podkrepitev argumentov.

Velika razlika od neformalne  debate v vsakodnevnem življenju, ko poskušamo prepričati sogovornico, je dejstvo, da v izobraževalni debati vedno nagovarjamo publiko oz. sodnike. Sodnice in sodnike poskušamo prepričati, da so naši argumenti boljši. Tako sodniki na osnovi različnih kriterijev, najodločilnejši je argumentacija, odločijo, kdo je zmagovalec v debati. Če uporabljamo debato v razredu kot učno metodo pri podajanju nove snovi, recimo, prevzame seveda vlogo sodnika učitelj, lahko pa tudi ostali učenci in učenke.

 

Preberi, kaj debata spodbuja. 

           Screen Shot 2017-04-09 at 15.47.48        Screen Shot 2017-04-09 at 16.16.27