Smrtna kazen kot svarilo ali odrešenje? Mnogo ljudi v razvitem svetu (razvitem ne le v gospodarskem, pač pa tudi socialnem pogledu) se sprašuje, zakaj je smrtna kazen dobra oziroma, kot bi trdili drugi, slaba. Kako lahko Kitajska še vedno prakticira to obliko krute, nečloveške kazni in ji pri tem nihče nič ne more, spet drugi pa bi bili nad to obliko kaznovanja navdušeni in bi si želeli, da bi to pričeli izvajati tudi pri nas. Je prav vzeti človeku življenje? Glede na človekove temeljne pravice bi lahko rekli, da je to strogo nemoralno oziroma celo izprijeno. Ampak problem tega odgovora je, da Kitajci že v osnovi kršijo človekove pravice s politiko enega otroka, prisiljenega opravljanja splavov in sterilizacij in nenazadnje, kar je najbolj dih jemajoče, s smrtno kaznijo. Jih sploh kdo lahko ustavi?
Kitajska je gospodarsko izredno napredna država, z najhitreje rastočim gospodarstvom na svetu. Ključnega pomena za uspeh so seveda tuji investitorji, ki vidijo v tej veliki azijski državi priložnost za lahko obogatenje in pridobitev ugleda. Po drugi strani pa je Kitajska (najverjetneje zaradi komunistično usmerjenega režima in izrazitega konservatizma, ki zahteva red v državi in ne dovoljuje ljudem svobode) ena najbolj socialno zaostalih držav na svetu, saj prebivalci nimajo pretirano veliko pravic, so v slabem položaju in izredno omejeni. Mogoče je to nuja v državi, ki šteje preko milijarde ljudi in je za zagotovitev miru in ravnotežja, vsaj tako se zdi kitajskim voditeljem, najprimernejše strogo vladanje z železno roko. Že res, da bi bilo težko upravljati državo, kjer bi vsak delal po svoje, a Kitajska je z vidika človekovih pravic izredno nehumana in pretirano diktatorska. Smrtna kazen se ji zdi rešitev države pred zločinci, ki kakorkoli spodkopavajo in rušijo sistem reda in strogosti. Zato se ji zdi, da morajo ljudi držati na zelo kratki vrvici, da lahko manipulira z njimi. Vendarle, če bi ljudje lahko svobodno odločali o lastni državi, kot je to v demokraciji, bi s tem zrušili komunistični režim in s tem strahospoštovanja vredno avtoriteto. Zato Kitajci izvajajo smrtno kazen, saj menijo, da z njo zagotavljajo mir. V resnici pa to ne drži.
Smrtna kazen je kruta, nečloveška in...
Blaž Vozelj, Gimnazija Litija
krši človekovo dostojanstvo in temeljne človekove pravice, kot pa se je v praksi pokazalo, to niti ni oblika svarila, saj ljudi še vedno ne ustavi grožnja, da bodo za svoje zločine usmrčeni in se tako število zločinov ne zmanjšuje. Res je tu vprašanje, ali je Kitajcem resnično več do potešitve svojih želja, kot pa do lastnega življenja, da jih to ne ustavi. Morali bi se zavedati, da če ni življenja, tudi svojih želja ne moreš potešiti. Oblastem je pa tako ali tako vseeno, če je vsako leto za 5000 manj Kitajcev, še vedno jih ostane približno milijarda, zato se jim zdi število usmrčenih kriminalcev le kaplja v morje, če se s tem rešijo tudi ljudi, ki ogrožajo komunistični sistem. Res je tudi, da je pretirano število zapornikov lahko kar velik strošek za državo. Medtem ko kaznjenec plačuje za svoj zločin (česar je na Kitajskem sorazmerno malo), živi na račun državljanov, ki tako posredno plačujejo tudi za tistega, ki je moril ali kradel in s tem oškodoval druge, ljudje pa ga morajo zdaj nehote preživljati. Če upoštevamo še najeme psihologov in sociologov, ki bodo poskušali spreobrniti in resocializirati vse te zapornike, plus hrana, ogrevanje, elektrika v zaporih, se znesek kaj hitro poveča. Rekli bi, pa kaj potem, saj je Kitajska danes v samem vrhu gospodarske razvitosti in s tem kapitalske moči, bo že plačevala, ampak ta denar pride največkrat v roke oblastnikov in vodilnih v državi, poleg tega pa je Kitajska znana tudi po neracionalnem trošenju pridobljenega denarja, kar je za državo z največjim številom prebivalcev na svetu skrb vzbujajoče.
Mogoče res tako nehumano gledajo na te krute stvari na Kitajskem, ampak ne glede na vse, je človek šel naprej s svojim psihičnem razvojem vedenja in se je iz kosmate, vriskajoče opice povzpel do vrha lestvice dojemanja kaj je prav in kaj ne, razmišljanja in s tem posledično do možnosti spreminjanja sveta. Zato Kitajci ne bi smel gledati tako nazadnjaško na te sila pomembne reči, ki odvzamejo človekovo pravico do življenja in obstajanja in prav bi bilo, da bi smrtno kazen ukinili. S tem le ustvarjajo slab vtis o svoji državi, poleg tega pa se število zločinov ne manjša, kot poroča Amnesty International, organizacija, ki si prizadeva za človekove pravice, ki so, kot v primeru Kitajske, prevečkrat kršene. Kar 88% vseh usmrtitev na svetu izvedejo ravno na Kitajskem, še bolj ironično pa je, da zločince ubijejo zaradi korupcije, izdaje države, trgovanja z drogami, pri tem pa uporabljajo ali puško ali električne stole ali vislice ipd.
Čeprav se o tem ne govori veliko, pa bi se moralo, imajo Kitajci tudi problem trgovine s človeškimi organi, ki jasno prinaša mastne denarce. No, pa je to po kitajski logiki prav in korektno?! Očitno je, saj prinaša obilne vsote krvavega denarja. In tu je zdaj vprašanje, kje je kdo, ki bi to ustavil? Zakaj si pred temi grozodejstvi zatiskajo oči ostali politiki svetovnega kova, mar se le zato obrnejo vstran, da še njim kaj kapne v žepe? A to pa ni korupcija, zaradi katere ubijajo ljudi na Kitajskem? Ni dovolj le, da se o tem razpravlja po sejah in zborovanjih, potrebna je korenita sprememba kitajskega sistema. Kaj pa navadni smrtniki, lahko mi kako ustavimo to agonijo? Kitajci bolj težko, ker se bojijo trde roke njihove vlade, ostali se pa že tako ali tako bojujemo proti temu v različnih organizacijah. Razglašen je bil tudi 10. oktober, svetovni in evropski dan boja proti smrtni kazni, a ob tem bi se marsikdo vprašal: »A res? Prvič slišim«. Ja, še vedno nas premalo ganejo trpeči in mučeni soljudje drugod po svetu. Le da je pri nas vse v redu.
Menim, da je smrtno kazen, ne le na Kitajskem, pač pa tudi drugod po svetu, potrebno dokončno ukiniti, ne pa ljudem hladnokrvno odvzeti življenje. S tem smo isti, ali še hujši kot oni. Bodimo dobri in delajmo dobro za mir na svetu.
