Kitajska. Ena največjih svetovnih držav, tako po številu prebivalstva, kot po velikosti svojega ozemlja. Poleg tega pa v zadnjih letih še vse večji in vplivnejši gospodarski velikan. Ni skrivnost, da kitajska politika nedvomno krši človekove pravice. Tega se zaveda ves svet.
Eden največjih problemov, s katerim se ukvarja svetovna javnost v zadnjem času, je konflikt Kitajske s Tibetom oz. njegovim voditeljem, ki ga Kitajska preganja. Pritisk Kitajske na Tibet je zelo velik, pojavljajo se številna kršenja človekovih pravic. Eden od spornih ukrepov kitajske vlade je uvedba kitajščine kot učnega  jezika v Tibetu.

Urška Černe, Gimnazija Litija

Kar pa je dodobra pretreslo vse, je bila kitajska prepoved Nobelovemu nagrajencu Liu Xiao- bo-ju, da prevzeme svojo nagrado. Liu Xiaobo je kitajski aktivist in borec za človekove pravice. Seveda so njegova prizadevanja v nasprotju z interesi kitajskega režima. In jasno se vidi, kako skuša Kitajska zatreti vse, ki bi ji lahko škodili. Nedvomno pa velik pritisk doživljajo vsi prebivalci Kitajske. Kitajska politika enega otroka, prisilno opravljanje splava in sterilizacije, mučenje političnih nasprotnikov, itd. Vse to krši osnovne človekove pravice. Kje je tukaj govor o svobodi odločanja, svobodi govora, pravici do življenja… ?? Kitajska o teh pravicah noče slišati ničesar.No, o kitajskem kršenju človekovih pravic vemo dovolj, še vedno je veliko zamolčanega, pa vendar dovolj odkritega, da vemo, kakšne grozote se tam dogajajo in da to ni prav.

In kaj lahko mi kot posamezniki ali kot skupina evropskih držav lahko naredimo? Morda bi kaj lahko storili naši voditelji. Pomembno je, da se v pogovoru s kitajskimi voditelji čim večkrat dotaknejo kršenja človekovih pravic na Kitajskem in odpravi le-teh. Vendar pa se tukaj pojavi težavica. Obenem se vsi zavedamo, da Kitajska ne spoštuje človekovih pravic, po drugi strani pa Kitajska predstavlja prostor neštetih gospodarskih možnosti, ki jih marsikdo ne bi tvegal izgubiti. In ravno zato so naši voditelji zelo skromni oz. za moje pojme preskromni, ko govorimo o spoštovanju človekovih pravic. Po eni strani kritični politiki, po drugi pa jim večji interes predstavlja gospodarsko sodelovanje s Kitajsko.

Smo pa v tem času priča nekaterim izjemam. Ena največjih spletnih družb oz. bolje rečeno kar največja, je ostro nastopila proti kitajski politiki. To je bil seveda Google. S svojim umikom s kitajskega trga je jasno izrazil nezadovoljstvo s početjem Kitajske. Kitajska je namreč zahtevala da google.cn cenzurira vse strani, ki bi kakorkoli škodile kitajski politiki. To je  Google nekaj časa tudi počel. Dokončno pa jim je prekipelo, ko so hekerji vdrli v elektronske nabiralnike nekaterih kitajskih človekoljubnih aktivistov.
Google se je umaknil s kitajskega trga, čeprav je s tem dejanjem izgubil 428 milijonov evrov in več kot 350 milijonov  internetnih uporabnikov. Očitno na svetu še obstaja kdo, ki je dovolj močan, da Kitajski jasno pokaže, da nekaj ni vredu. (Lahko se vprašamo ali je to prineslo kakšno korist).
Ne pravim, da človekove pravice v Evropi sploh niso kršene. Še posebej smo lahko kritični do početja različnih podjetij, ki v teh kriznih časih s svojimi delavci počnejo marsikaj, kar krši človekove pravice (vsaj tiste, ki so napisane v naši ustavi).
Še vedno pa se moramo zavedati, da so evropske države urejene po principu demokracije. In da imajo v svojih ustavah zapisane pravice državljana, ki se jih morajo držati. To se pravi, da je pri nas varovanje pravic bolje urejeno kot na Kitajskem.
Zato MORAMO biti kritični do kitajskega početja in do nespoštovanja človekovih pravic. Vprašanje pa je, do kod lahko gremo, da ne pridemo v konflikt, ki bi ogrozil naše gospodarsko sodelovanje. Seveda nas to, navadne državljane, prav malo briga. Tega se najbolj bojijo naši politiki!