POROČILO O ZAKLJUČNEM MLADINSKEM FORUMU »Ljubljana, poslušaj nas!«, Mestni svet, 20. december 2012
28 December 2012
Razprava je bila zaključni del projekta »Ljubljana, poslušaj nas«, katerega glavni namen je bil je vzpostaviti platformo, skozi katero bi mladi prebivalci in prebivalke Ljubljane imeli možnost spregovoriti o življenju mladih v Ljubljani in predlagati spremembe. V skladu s tem smo na razpravi odprli vprašanje politične participacije mladih na lokalnem nivoju, ki smo ga analizirali predvsem skozi prizmo aktualnih protestov širom cele Slovenije ter na primerih najbolj izrazite mladinske problematike v Ljubljani. Razpravljali smo tudi o posameznih postavkah poslanice, ki je bila oblikovana na podlagi informacij, ki smo jih tekom projekta pridobili od mladih. Poslanico z dopolnili, ki služi kot sporočilo mladih lokalnim oblastem, smo na koncu z glasovanjem tudi potrdili.
Na razpravi so kot gostje sodelovali dr. Metka Kuhar iz Fakultete za družbene vede, dr. Miloslav Poštrak iz Fakultete za socialno delo, mag. Mateja Demšič iz Urada za mladino, MOL ter Miha Mohorko – podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije. Skozi celotno razpravo so se s komentarji in vprašanji aktivno vključevali tudi mladi.
V prvem delu razprave smo se osredotočili na politično participacijo mladih na lokalnem nivoju. Dr. Metka Kuhar je razpravljala o navidezno paradoksni situaciji - zanimanje mladih za konvencionalno politiko in njihova volilna udeležba sta izjemno nizki - mladi delujejo apatično, a po drugi strani je moč zadnje dni na spontano organiziranih protestih videti veliko mladih, ki izražajo nezadovoljstvo in se borijo za svoje pravice. Po besedah dr. Kuharjeve se da takšno situacijo misliti skozi koncept individualiziranosti mladih, ki se politično aktivirajo le, ko gre neposredno za njihove (tudi zasebne) interese. Aktualno dogajanje pa po njenem priča tudi o tem, da smo se znašli na nekem prelomnem trenutku, ko se je ljudstvo, tudi mladi, aktiviralo in spolitiziralo z zahtevo po preobrazbi trenutnih političnih praks. Dr. Metka Kuhar je opozorila tudi na dejstvo, da mladi - kljub temu, da jih druži problematika izobraževanja in umeščanja na trg delovne sile - niso homogen politični akter, saj zagovarjajo izrazitorazlične pristope k reševanju mladinskih problematik, ki se jih bo dalo združiti v skupen (politični) program samo skozi kvaliteten in argumentiran dialog.
Dr. Milko Poštrak je analiziral strukturne in širše družbene razloge za tako situacijo, ki jih vidi predvsem v permisivnosti ter individualističnosti zahodne družbe. Izpostavil je problem politične moči mladih, ki ga je – začenši pri letu 1968 - postavil tudi v zgodovinsko perspektivo. Opozoril je, da danes mladi niso konstituirani v politično močnega akterja, kar je morda posledica manka vzgoje v aktivnega državljana. Dr. Poštrak je namignil tudi na to, da je rešitev tega problema morda v mladim privlačnejši »e-participaciji« in organiziranju ter povezovanju preko internetnih socialnih omrežij.
Mladi so skozi celotno razpravo poudarjali, da jih (lokalne) oblasti ne dojemajo kot enakovredne in artikulirane politično-družbene akterje. Opozarjali so, da dejstvo, da na političnem terenu ni nobene stranke ali institucije, ki bi dejansko zastopala in uveljavljala interese mladih, prav tako se čutijo izključene iz razprav na lokalni ravni (v Mestnem svetu), ki se tičejo neposredno njih.
Miha Mohorko je kot odgovor na te probleme predstavil načine in možnosti političnega organiziranja in družbenega povezovanja mladih. Mlade je pozval k temu, da izkoristijo vse že obstoječe možnosti za participacijo in uveljavljanje svojih interesov. Mag. Mateja Demšič, ki je opozorila, da smo vsekakor priča porazu mladinske politične participacije, tako na konvencionalni kot ne-konvencionalni ravni, je poudarila, da na lokalni ravni obstajajo številne možnosti za uveljavljanje mladinskih interesov, ki jih mladi enostavno morajo izkoristiti.
Ta del razprave smo sklenili s komentarji mladih iz publike, ki so trdili, da o možnih kanalih za komunikacijo z lokalnimi oblastmi niso dovolj informirani, da oblast deluje odtujeno in tuje. Kljub zatrjevanju mag. Mateje Demšič, da so mladi tisti, ki morajo izkoristi ponujene možnosti, so mladi na koncu zahtevali, da se vzpostavi nek nov, dostopen in mladim prijazen institucionaliziran kanal za komunikacijo, skozi katerega bi ti lahko predstavljali in uveljavljali svoje interese.
V drugem delu razprave smo spregovorili o zahtevi mladih po avtonomnem prostoru za kreativno, aktivno in brezplačno preživljanje prostega časa ter o zahtevi za večje število urejenih in funkcionalnih zunanjih športnih igrišč v centru mesta. Dr. Metka Kuhar je opozorila, da imajo - še posebej v časih individualizacije in umika mladih iz javnega v zasebno - takšni objekti pomembno socializacijsko in integracijsko funkcijo, saj mladim omogočajo druženje z vrstniki in aktivno preživljanje prostega časa, česar danes kronično primanjkuje. Dr. Milko Poštrak je dodal, da je avtonomni prostor za mladino ključen tudi iz vidika ohranjanja mladinskih subkultur, ki so danes – spričo izrazite prevlade »main-stream« kulture - marginalizirane. Takšni objekti v Ljubljani sicer že obstajajo - mag. Mateja Demšič je tako predstavila nekaj primerov dobre prakse (npr. mladinski center na Bežigradu), ki jih kot pozitivne pridobitve vidijo tudi mladi. A ti so skozi razpravo, kljub opozorilom mag. Mateje Demšič, da je kulturna in mmladinska ponudba v centru mesta zelo zasičena, vztrajali pri zahtevi po takem prostoru tudi v ožjem centru mesta.
Zadnji del razprave smo namenili problematiki javnega prevoza v Ljubljani. Mladi so izpostavili predvsem izrazit manko medkrajevnih povezav in povezav v mestnem potniškem prometu ponoči (posebej ob vikendih), kar mladim onemogoča, da se udeležijo kulturnih prireditev v poznih večernih urah. Vsi gostje so se strinjali, da to predstavlja velik problem za kulturno udejstvovanje in zabavo mladih. Mag. Mateja Demšič je sicer poudarjala, da v nočnih urah ob vikendih vozi nekaj dodatnih avtobusov, ki so slabo zasedeni ter tudi, da reševanje problemov v medkrajevnem prometu ni v pristojnosti MOL-a. Kljub temu so mladi do konca razprave vztrajali z zahtevo, da morajo lokalne oblasti narediti vse kar je v njihovi moči in pristojnosti, da pomagajo rešiti omenjene probleme (po njihovem mnenju tudi sicer nefunkcionalnega in prepočasnega) javnega prometa.
