Kako se debatira
|
|
|
Britanski format parlamentarne debate Britanski format parlamentarne debate je eden najbolj priljubljenih na svetu, prvenstveno je v rabi v študentskih debatnih klubih. Istočasno je to format, ki se uporablja na evropskih in svetovnih univerzitetnih prvenstvih. Že samo ime formata ponazarja njegov potek - debata namreč spominja na diskusijo v parlamentu, kjer si nasproti stojita vlada in opozicija. Vlada je tista, ki predlaga izvajanje določenih programov in politik, opozicija pa je do njih kritična. Zelo podobna je zgodba omenjenega debatnega formata, ki ga bomo v nadaljevanju na kratko predstavili. "Za" stran se imenuje zagovorniška stran ali vlada in ima po dve neodvisni ekipi po dva člana. "Proti" stran se imenuje nasprotniška stran ali opozicija in ima prav tako po dve neodvisni ekipi z dvema članoma. Ekipi na isti strani sta neodvisni in se tudi ločeno pripravljata na debato. Ekipi iste strani imata nalogo premagati ekipi iz nasprotne strani, pri tem pa tekmujeta tudi med sabo, a si ne smeta biti kontradiktorni. Debato pričneta prva zagovorniška in prva nasprotniška ekipa. Druga zagovorniška in druga nasprotniška ekipa potem debato nadaljujeta s t.i. razširitvijo debate, tako na zagovorniški kot na nasprotniški strani. Razširitev debate je možna na več načinov. Drugi ekipi lahko razširita argumente s podrobnejšo analizo ali debato popeljeta na novo področje v okviru iste teme. Govorci obeh strani nastopajo izmenjaje: po uvodnem govoru prvega govorca prve zagovorniške ekipe sledi prvi govorec nasprotniške ekipe itd. Govori trajajo od 5 do 7 minut, dolžino govora določijo organizatorji turnirja. Naloga zadnjih dveh govorcev na vsaki strani je, da povzameta debato, pri tem pa jima ni dovoljeno vnašati novih argumentov. V času vseh govorov, razen zaščitene prve in zadnje minute posameznega govora, lahko člani ekip iz nasprotnih strani govorcu/ki postavljajo vprašanja ali kratek komentar, ki pa ne sme biti daljši od 15 sekund. Ker je vendarle trenutni govorec/ka tisti, ki v času svojega govora obvladuje govorniški podij (t.i. "holds the floor"), je on/ona tisti/a, ki odloči ali bo vprašanje sprejel/a ali zavrnil/a. Govori v britanskem parlamentarnem formatu potekajo po naslednjem zaporedju (vsi govori trajajo od 5 do 7 minut):
Sojenje V britanski format parlamentarne debate sme sodnik pri sojenju uporabiti razumno stopnjo znanja in analize. Razumna stopnja znanja se pogosto meri z običajnim znanjem, ki ga študetje prejmejo s spremljanjem analitičnih člankov in prispevkov v medijih. Takšna vloga sodnika v debati omogoča debaterjem, da se osredotočijo na ključne točke v debati. Debato je mogoče hipotetično zmagati brez nasprotovanja nasprotnikovim argumentom, vendar le če je jasno izkazano, da so slednji manj pomembni kot lastni argumenti. Pri sojenju v britanskem formatu je izpolnjevanje vloge posameznega govorca izredno pomembno. Prvi govorec, ki ima morebiti odlične argumente, vendar nejasno določi definicije in kriterije debate, bo ocenjen slabše. Prav tako morajo soniki upoštevati težko situacijo druge vlade v kateri se znajde, če prva vlada ne izpolni svoje osnovne naloge. Daljši opis stila si lahko preberete v angleškem tekstu (MS WORD) (Adobe Reader .pdf) Ameriški parlamentarni format Tudi ameriški parlamentarni format je v študentskih klubih zelo priljubljen. Ponavadi je označen za nekoliko manj atraktivnega kot britanski, a njegova glavna prednost je, da je debata krajša in zahteva manj sodelujočih. V ameriškem parlamentarnem formatu debate sodelujeta po dve ekipi z dvema članoma. "Za" stran se imenuje vlada, ki jo sestavljata predsednik vlade (PV) in član vlade (?V). "Proti" stran se imenuje opozicija z vodjo opozicije (VO) kot prvim članom in članom opozicije (?O) kot drugim članom ekipe. Debata se prične s prvim govorom predsednika vlade (6 minut), nadaljuje jo vodja opozicije (7 minut), zatem nastopi član vlade (7 minut) in član opozicije (7 minut). Prvi štirje govori so namenjeni predstavitvi argumentov in njihovi analizi, kot tudi kritičnim odzivom ter analizi nasprotnikovih argumentov. Med temi govori je mogoče, razen v prvi in zadnji zaščiteni minuti, postavljati nasprotni ekipi vprašanja ali kratke komentarje, ki pa naj ne presegajo več kot 15 sekund. Po štirih govorih vseh debaterjev sledita dva zaključna govora. Prvi nastopi vodja opozicije (3 minute), ki mu sledi predsednik vlade (4 minute). Med zaključnimi govori ni dovoljeno postavljati vprašanj ali komentarjev. Zaključni govori so namenjeni izključno oblikovanju zaključkov, pri tem ni dovoljeno predstavljanje novih argumentov, možni pa so novi podatki. Govori si sledijo v naslednjem vrstnem redu:
Sojenje Sodnik v ameriškem parlamentarnem formatu je "tabula rasa", kar pomeni, da morajo debaterji sodniku prikazati in pojasniti vse kar je potrebno za izgradnjo argumenta. Pri sojenju sodnik ne sme sprejeti odločitve na podlagi lastnega znanja ali analize debate. ?e debaterji v debati denimo izpostavljajo "čustveni argument" in "argument dobrega počutja", je naloga nasprotnih govorecev, da pokažejo sodniku, da sta argumenta dejansko enaka; sodnik sam ne sme sprejeti tega zaključka in ga pripisati ekipi. Ali, če debaterji predlagajo članstvo Kanade v NATO, mora nasprotnik opozoriti sodnika in nasprotno ekipo, da je Kanada že članica NATA. V primeru, da tega ne storijo, argument ostane neporažen. Daljši opis stila si lahko preberete v angleškem tekstu V primeru da vam kaj ni jasno, je najbolje da se obrnete na Forum. Tekste v slovenščini je pripravil Grega Gostenčnik. Hvala mu! |
|||||||||||||||||||||||||||||
